Seznam za spomin ali opomin kaj ste zamudili, če vas morda ni bilo 

9. 3.

FDV 7
16:00 Uvod (predsednica Društva kulturologov Kult.co Barbara Polajnar in profesorica ter predstojnica Katedre in oddelka za kulturologijo FDV dr. Karmen Šterk)
16:30 Eva Vrtačič: Antropološka detabuizacija paraolimpijskih iger
okrog 18:00 Otvoritev razstave Nine Kojc, Simona Žlahtiča in Ane Pirih, pogostitev

Klub Gromka

21:00 Filmski večer: Tabu in film: Misteriji orga(ni)zma.

Film W.R. – Misteriji organizma (režija Dušan Makavejev, 1971), gost Nil Baskar.

Na filmski večer bomo marsikoga presenetili s filmom, ki ustreza duhu simpozija. Film Makavejeva nazorno ilustrira najmanj dve zgodbi o politiki seksualnosti. Bazira na teoriji seksualne ekonomije Freudovega sodelavca Wilhelma Reicha in Reichovem konceptu »svobodne ljubezni«, dokumentarno pa prepleta z igranim, kjer se v različnih seksualnih pozah srečajo obrazi komunistične Jugoslavije, Sovjetske zveze in zahoda. Posegli bomo v ideološko jedro zloglasnega filma:
"Za seksualno fasado tega filma se skriva odkrita antikomunistična ideologija. Pod krinko napada na stalinizem film popolnoma diskreditira tudi socializem in komunizem. Naši borci se sprašujejo, kako je pri nas mogoče napraviti tako zelo reakcionaren film, kakršen se ne bi pojavil niti na Zahodu." 
Večernje novosti, Beograd, 17. junij 1971, odlomek iz članka z naslovom "Misteriji niso naši"


10. 3.

FDV 7
16:00 Kratki film Zadnja večerja (The Last Supper, režija Netalie Braun, Izrael, 2004, 13')
Dekle stori samomor. V posneti oporoki izrazi zadnjo željo: družinski člani naj pojedo njene ostanke.

16:15 Mirt Komel: Tabu (se) dotika
   
Vsak stik s svetim v temelju spremlja ena sama prepoved: "Ne dotikaj se!"
Kjer imamo opravka s svetim, tam se praviloma ne dotikamo če ne v strogo
kodificiranem in ritualiziranem obredu, kar pa ne velja samo za sakralne
kulture, temveč tudi za sekularne, navkljub iluzijam o desakralizaciji:
struktura prepovedi dotika v takšni ali drugačni obliki še vedno vztraja
ter nenehno proizvaja razlikovanja na sveto in profano."

17:30 Simon Dreven: Tabu, dotik in truplo

Tri popolnoma različne besede, ki jih lahko vsako zase uporabimo v povsem svojem kontekstu. Kaj pa če na mestu igranja besednih igric, uporabe besed v različnih kontekstih in tako naprej, te omenjene besede uporabimo v enem kontekstu?

18:30 Jela Krečič: Umor in detektivka 

Umor je že od nekdaj privilegiran objekt zanimanja ljudi. Predavanje problem umora postavi v filozofsko (estetsko) in psihoanalitsko perspektivo. V tem okviru nas bo zanimalo predvsem, kaj implicira teza, da pri umoru lahko ocenjujemo njegove estetske kvalitete in kaj ima ta teza s psihoanalitskim pojmom sublimacije, naposled pa – sledeč vpeljavi, nakazani zgoraj –, v kakšnem razmerju sta umor in detektivski roman.


11. 3.

FDV 11
12:00 Pia Brezavšček in Katja Čičigoj: 
Primer Pupilija: politični in umetniški potencial kršenja tabuja v gledališču in kršenja gledaliških tabujev 

Avtorici v prispevku raziskujeva radikalne postopke slovenske neoavantgardne gledališke skupine Pupilija Ferkeverk iz šestdesetih let, predvsem na primeru njihove predstave Pupilija papa Pupilo pa Pupilčki, pa tudi postopke njene rekonstrukcije v režiji Janeza Janše. Kršitve tabujev na odru (kontroverzni uboj kokoši, tematizacija drog, golota) v času enopartijskega sistema postanejo medijski škandal. Oznaka škandaloznosti je obenem strategija cenzure s strani oblasti, kar se materialno manifestira v odsotnosti škandaloznega dogodka iz zgodovinske dokumentacije (uradnega posnetka predstave za RTV). Obenem je izzivanje te oznake sredstvo avantgardnih praks za dvojni upor: upor proti ustaljenim umetniškim konvencijam in proti represivni oblasti. Ravno odsotnost škandala iz dokumenta povzroči njegov prehod v urbano legendo: kontroverznost kršenja tabujev je hkrati tisto, kar je medijsko najbolj obravnavano - predstava se zgolj zaradi ekscesov zapiše v kolektivni spomin.

Rekonstrukcija Janeza Janše razgrinja nekatere umetniško prelomne momente predstave in jo s ponovno tematizacijo afirmira kot več kot zgolj škandal, eksces in urbano legendo. S postopkom zgodovinjenja rekonstrukcija afirmira umetniško prebojnost kršenja tabujev v originalu. A če se hoče izogniti paradoksalni kanonizaciji avantgarde in obenem preseči lastno pragmatično funkcijo prakse zgodovinjenja, če se želi afirmirati kot avtonomni umetniški preboj in obenem ohraniti emancipatorni politični potencial originala z razvojem lastnega emancipatornega potenciala, kršenja tabujev ne more preprosto ponovno uprizoriti. Kaj je danes sploh še emancipatorno, če je vse dovoljeno, v kolikor sistem deluje kot korektiv in vsrkava vsakršno deviacijo? Je morda tudi rekonstrukcija kot legitimni umetniški postopek - tabu? 


13:30 Jernej Kaluža: 
Tabu med naravo in kulturo
Tabu incesta naj bi bil univerzalen za vse človeške kulture. Morda bi lahko celo rekli, da je tabu incesta tista točka, iz katere se tvori razlika med človekom in živaljo, med naravo in kulturo itd. Preko Deriddajeve kritike Levi Straussa bom poizkušal pokazati na težave tega stališča. Razlika oziroma enakost med človekom in živaljo je tudi tista, na katero se sklicuje večina konzervativnih ideologov, v razpravah povezanih z različnimi spolnimi usmeritvami, kar bom problematiziral preko primerov homoseksualcev in pedofilov. Vprašanje je, kakšen je resnični razlog, da nekatere spolnost drugih tako vznemirja in zakaj si družba želi nadzorovati ravno seksualnost? In ali bi bilo morda v drugi skrajnosti bolj pametno ukiniti vse prepovedi povezane s seksualnostjo?  

Kal Dečman:
Vpliv (de)tabuizacije na človekov socialni/kulturni kapital

Bistvo omenjene razprave naj bi bilo osvetliti učinke procesa detabuizacije kot tudi tabuizacije določenih družbenih dejanj v okviru Bourdieujeve analize socialnega in kulturnega kapitala pri človeku. Pokazati npr. na mnoštvo različnih učinkov, ki so posledica (de)tabuizacije (pozitivna, negativna stigmatizacija), izvršene pod okriljem določenega posameznika ter opozoriti na posledice in spremembe v njegovem nadaljnem družbenem udejstvovanju. Omenjen problem nadalje umestiti v širši družbeni kontekst, ga aktualizirati, problematizirati ter kritično presoditi. Predvsem opozoriti na problem transfera pragmatične ´narave´oz. logike ekonomskega kapitala na subtilnejše, bolj osebne sfere kulturnega/socialnega kapitala pri določenih družbenih posameznikih itd.

15:00 Razglasitev rezultatov natečaja za najboljši študentski in dijaški esej

Strokovna komisija s Katedre za kulturologijo, profesor dr. Peter Stanković in mlada raziskovalca Eva Vrtačič in Mirt Komel, bo izmed prispelih esejev izbrala dva najboljša (študentskega in dijaškega). Na razglasitvi bodo prebrali svoje utemeljitve in oba eseja. Vabljeni vsi sodelujoči na natečaju in prijatelji mladega akademskega pisanja.


Socialni center Rog

19:00 Literarni večer, branja gejevske in lezbične poezije. Gosti večera so Petra Hrovatin, Maja Predatoria, Robert Kulovec Mueller, Harlequin Chinasky, Ilona Jerič. Večer bo povezovala študentka primerjalne književnosti Deja Žunko.